Žabeceti.html
Žalujem... Abecete pokopavam...
A vendar, saj so svoje naredili;
zdaj čas je za slovo. Zdaj bomo pili
na čast njih smrti, rojstva; zdaj proslavam

do konca večnosti se posvetimo,
ki jim botruje njih življenje večno,
ki kratko večnost naredijo srečno,
dokler te kratkosti ne odživimo.

In kaj naj v zadnjih šest vrstic zdaj stlačim?
Skrivnost sveta, umetnosti goloto,
vesolja končnost v en moment popačim...

Le eno manjka, vem, poznam slepoto...
Namen in razlog, vzrok... zdaj se junačim...
Ljubezen! Tvojo čakam le lepoto!
>abeceti.html
<abecetiz.html