abecetig

Gore in morja, zvezde, veter, voda in smrti, rojstva, vojne in ljubezni, trenutki, večnost, žalosti, bolezni: neskončna tu je pesnika svoboda; dokler se prva rana ne zareže. Ko prva je vrstica dokončana, sonetna postelja je s tem postlana in čaka tiho, kaj se vanjo vleže. Vrstica druga zdaj ima nalogo, da zgodbo, prej začeto, še razširi, poslanstvo pa je njeno še bolj strogo: še preden bodo tu vrstice štiri, zaključila bo vljudno svojo vlogo: v nje koncu prva rima se šopiri!